Motnje ...

... tokrat so vse motnje priplavale na površje ... pa tako sem se trudila, da se jim izognem .. očitno ne znam ... ne znam delati pod NEstresom ... hahahahhah ... kako smešno ...
Torej nastopile so motnje in prekinjam serijo zgodb o mojih štampiljkah z eno brez štampiljke ... pa nč bat ... sej bojo motnje kmalu spet v normalnih tirih in prav kmalu nadaljujem s svojimi zgodbicami ... ;o)

Tale je iz serije mojih poročnih po naročilu ... ja, motnje so nastopile že na samem začetku ... Naročilo: točno določena specifična ciklam barva ... za mušter barve sem dobila celo trakec ... imela srečo in našla svilen trakec v identični barvi ... problem rešen ... ampak kako naj spravim skup zadevo v tako živi barvi pa še za poroko ... Ja no, bom že kako ...

Včeraj grozna vročina in nepopisna celodnevna tišina in mir (ostali družinski člani šli na kopanje na Kolpo) ... jaz pa odločena, da v miru spravim skupaj projekt, ki naj bi bil dokončan do prve sobote v septembru ... Se bom kar lotila, ker se je najbolje ukvarjat s težkimi problemi, ko ni v bližini motečih faktorjev in lahko potegneš iz sebe ves navdih, ki tiho spi znotraj tebe ...

Nekako uspela skombinirat vsaj približne barve papirjev ... v glavi zvonijo barve in priporočila ... naj bo podobna prejšnji, pa vendar drugačna ... ok ... najdem košček zanimivega blaga in ga uredim po svoje na obleki za mladenko ... pri moški obleki nastane problem ... zmanjkalo črnega papirja za obleko ... ja nič, bo tokratni ženin v srebrni obleki ... tud taki se najdejo med mladoporočenci ... končno sestavim ... in ugotovim, da pozabila obštancat robove ... za moj okus mal prepusta ... kaj naj dodam ... ja malo vogalnih swirlov ... mal perlic ... hm bom naredila posebnega metuljčka, ki ima svojo posebno funkcijo zapirala enega dela čestitke ... končano ... zadovoljna ... ampak ne čisto prepričana, da bo naročnici všeč ... pustimo se presenatit sicer imam še čas do prve sobote ... če pade kakšna boljša ideja naredim novo ...

danes pa mail ... Si popoldne doma? Bi bila lahko čestitka narejena do jutri? ... Še sreča, da sem pohitela ... Moj odgovor: Saj ne moreš verjet, da je že gotova. ;o) ... moja usta do ušes ... presenetila samo sebe ... hehheh ... pridem domov ... izgleda tako nekaj ubogo ... še malo dodatkov ... bleščice na spodnje krilo ... čakanje da se bleščice posušijo ... Stranka na vratih ... ojej ... bleščice še niso suhe ... uspelo mi je celo en del bleščic s prstom pobrisat ... bravo jest ... jovo na novo in spet sušenje in čakanje ...

Pijemo kavo in čakamo ... Vprašam: a bi mela tud kuverto za zraven? Ja kako bi pa zgledala? vpraša ... nahitro pokažem ... odgovor je: Ja! ... Lahko greš h tašči na klepet ... jaz pa škarje in lepilo v roke in delat kuverto ... kuverta gotova ... jaz spet zadovoljna ... ampak bleščice ... jao še niso suhe ... pa še poslikat bi blo treba ... nič, grem pa naj bojo slike kakršne bojo ... pazljivo odpiram, zapiram in pazim na bleščice ... gotovo ... zapakiram kuverto v vrečko ... pograbim čestitko in stranki odnesem na sedež v avto ... še ena tistih, ki so mi naredile toliko sivih las, da komaj čakam, da se je rešim ... ;o)

Pa tako sem bila ponosna sama nase, da mi je uspelo skoraj 14 dni prej udejaniti projekt in naročilo ... hahahahahahah ... čisto po moje ... če ni takšnega ali drugačnega adrenalina bi bilo življenje čisto preveč dolgocajtno ... vsaj zame ... ;o)

Imejte se skrajno lepo pa se globoko oproščam za fotke ... se je spet malo mudilo ... kot ponavadi ;o)