Zopet sem reciklirala

Ta teden je moja teta praznovala okrogel jubilej in kot je pri meni v navadi sem imela vse kar bi ji lahko podarila narejeno napol ... ves čas sem si govorila, saj, ko bom imela dokončano ji bom pa nesla z izgovorom, da kao prej nisem imela čas ;o) ... in teta me je presenetila s klicem in vabilom na nedeljski piknik ... Ajoj ... panika ... kaj pa zdaj ... na buli napol dokončan vzorček, ki ga skupaj spravljam že pol leta ... čestitke nobene primerne ... v trgovino pa itak, da je ne bom šla kupit ... in tako sem s pospešeno hitrostjo klekljala ... potem pa v izmenah delal čestitko ... in preden smo šli od doma še primerno embalažo za čipko, saj kar tja v en dan pa tud ne moreš ob takem jubileju ...

In vse je izgledalo nekako takole in v takem zaporedju ;o)

Najprej je bila nared čestitka, saj se mi nekako ni zdelo, da bi delala kakšno posebej pisano, saj nič ne rečem, teta se je soočila z Abrahamom ampak je še zelo mlada po duši in sem si dovolila vseeno malo pogolfat in uporabit štampiljko meni najljubše Sugar Nellie - Daisy, ki sem jo zbidala na Ebay-u, sem jo sicer preplačala, ampak nič hudega ... vsaka šola nekaj stane ... meni pa nikakor ni žal ... saj jo končno imam ... in to čist mojo ...



V čestitko je pa ob taki priložnosti potrebno nekaj napisat ... najprej sem v čestitko nalepila obštancan in z distressom senčen kaligrafski papir, ker pa sem orng lene sorte se mi ni dalo računat in brihtoglavit na koliko vrstic moram razdeliti papir, da bom lahko vpisala vse kar sem imela pripravljeno ... in pač lenoba je najboljši vir napredka in tako sem raztrančirala preostanek mlečnega kartona, ki ima zelo lepe in enakomerne črte in prenesla besede na že prav za ta namen narisane črte ... ;o)



S pospešeno hitrostjo sem klekljala vzorček, ki me je čakal, da ga čim prej dokončam, saj me v ozadju že čaka naslednji, ki mora biti dokončan do začetka avgusta. In tako sva si odahnila oba ... jaz, ker sem se ga rešila in on, ker sem ga rešila vse tiste akupresure, ki jo je dolgo časa trpel na buli ... verjamem, da bo sedaj zelo srečen, ker je že pri novi lastnici ...



Ker pa ne gre stvari podariti kar tako je pač potrebno poskrbeti za primerno embalažo ... Če sem za čestitko porabila ostanek embalaže od mleka res ne vem zakaj za mapo v kateri bi podarila čipko nebi bila primerna zadnja stran starega koledarja ... Kot začarano sem brez kakšnih posebnih ravnil naredila mapo kot po meri ... ker je bila notranjost bela in čipka tudi, je bilo potrebno poskrbet za ustrezno podlago ... še dobro, da je od zadnjih čestitk ostalo nekaj rjavega papirja, ki sem ga hitro uturila za podlago ... okrasila z recikliranimi čipkami ... prilepila dva trakca s katerima bo mapca zavezana in bosta varovala čipko pred neprijetnimi vremenskimi vplivi ... ;o)



Ker smo bili že kar krepko pozni ... saj smo zamujali že skoraj dve uri ... nisem imela ravno veliko čas na izbiro, da bi še krasila mapco in se še s tem afnala ... zato sem naredila dva ušeska iz pohroščkanega papirja, ki je ostal od čestitke in za njiju zataknila čestitko ... pa sta bili dve muhi na en mah pri priči ubiti ... mapca je bila v trenutku okrašena ... in ni se mi bilo treba obremenjevati še s tem v kateri roki bom držala mapco in v kateri čestitko, ko bom teti čestitala ...



In tako smo bili pripravljeni za odhod ... ker teta zdaj vse že ima jaz lahko objavim tudi fotografije vsega kar mi je uspelo narest ...