Od mojega zadnjega javljanja tukaj je minilo že več kot en teden ... čeprav smo se vrnili v džunglo že včeraj je bila abstinenčna kriza osatlih članov šele sedajle delno potešena ;o) ...
Pot čez Italijo se je vlekla brez konca ... ampak po dolgih kilometrih ravnine in vožnje v megli ali bolje rečeno italjanskem smogu nam je le uspelo po prvem velikem vzponu na prelaz Montgenevre občutiti tisti pristen čar Francije, ki ga nosim v svojih nosnicah že 15 let ... Veličasten pogled na tisto razgibano pokrajino je nekaj posebnega ... in vsaka vrnitev je zame kot bi prišla "domov" ...
Potem pa smo prisepli do naših apartmajev, ki so bili več kot človek moje sorte lahko sploh pričakuje ... kaj si lahko želiš več kot se spustiti iz 1. nadstropja obuti pancarje in smuči in se vsesti na štirisedo, ki te odpelje na 2700m in nekaj(malo manj kot na Triglav)
Tako lepo se je bilo vsak dan zbujati v brezskrbno jutro ...
in iz balkona opazovati razigrane smučarje, ki so prihajali in odhajali po belih stminah ... medtem, ko sem jaz pripravljala vmesne obroke za štiri lačna usta, ko nisem smučala sem občudovala in uživala v razgledu ... v kuhinji so pa pokrovke same poplesavale po piskrih heheheheh
Res je bilo lepo smučat ... ampak v sredo dopoldne sem pa bla orng nerodna ... zarobila s smučkami in na ravnem treščila z glavo ob tist trdi sneg ... že res, da so povedali na poročilih, da je bilo čutiti rahel potres, ampak kakšnih drugih hujših posledic ni bilo ... ker pač nisem tako hudo dobra smučarka, da bi se bla sposobna spustit s smučmi z vrtoglavico v glavi in slabostjo v trebuhu v dolino so morali posredovati reševalci in me naložiti v aki in odpeljati v dolino na pregled k zdravniku ... zdravnik ni ugotovil nič posebnega le kaj naj bi pri tako zmešanem človeku kot sem jaz sploh lahko še ugotovil ... hehehhehe ... no ja ... to, da sem si nategnila mišice na nogi nisem niti omenjala ... glavno, da sem dobila potrdilo, da je z mojo glavo vse vredu ... hehehe ... to sem rabila ... hahahha ... tako sem preostale dneve izkoristila za počitek v apartmaju ... branje knjig in uživanju brez hrupa in dretja in vpitja mojih "sodružincev" ... tako so bili zadovoljni oni, ker so lahko smučali po vseh silnih strminah in tako sem bila zadovoljna jaz, ker mi ni bilo treba delat zavojev, ki jih ne obvladam najbolje ...
Še nekaj utrinkov , ki so jih zame iz vrha gore prinesli moji sodružinci, ko sem jaz štela črke v moji knjigi ...
In glavno in najbolj pomembno, kar je bilo vredno vsega denarja je bil zagotovo vsakodnevni večerni sprevod, ki se je odvijal pod našim balkonom ... lahko si mislite kako je igralo srce v prsih mojih junakov ... ;o)
Pot čez Italijo se je vlekla brez konca ... ampak po dolgih kilometrih ravnine in vožnje v megli ali bolje rečeno italjanskem smogu nam je le uspelo po prvem velikem vzponu na prelaz Montgenevre občutiti tisti pristen čar Francije, ki ga nosim v svojih nosnicah že 15 let ... Veličasten pogled na tisto razgibano pokrajino je nekaj posebnega ... in vsaka vrnitev je zame kot bi prišla "domov" ...
Potem pa smo prisepli do naših apartmajev, ki so bili več kot človek moje sorte lahko sploh pričakuje ... kaj si lahko želiš več kot se spustiti iz 1. nadstropja obuti pancarje in smuči in se vsesti na štirisedo, ki te odpelje na 2700m in nekaj(malo manj kot na Triglav)
Tako lepo se je bilo vsak dan zbujati v brezskrbno jutro ...
in iz balkona opazovati razigrane smučarje, ki so prihajali in odhajali po belih stminah ... medtem, ko sem jaz pripravljala vmesne obroke za štiri lačna usta, ko nisem smučala sem občudovala in uživala v razgledu ... v kuhinji so pa pokrovke same poplesavale po piskrih heheheheh
Res je bilo lepo smučat ... ampak v sredo dopoldne sem pa bla orng nerodna ... zarobila s smučkami in na ravnem treščila z glavo ob tist trdi sneg ... že res, da so povedali na poročilih, da je bilo čutiti rahel potres, ampak kakšnih drugih hujših posledic ni bilo ... ker pač nisem tako hudo dobra smučarka, da bi se bla sposobna spustit s smučmi z vrtoglavico v glavi in slabostjo v trebuhu v dolino so morali posredovati reševalci in me naložiti v aki in odpeljati v dolino na pregled k zdravniku ... zdravnik ni ugotovil nič posebnega le kaj naj bi pri tako zmešanem človeku kot sem jaz sploh lahko še ugotovil ... hehehhehe ... no ja ... to, da sem si nategnila mišice na nogi nisem niti omenjala ... glavno, da sem dobila potrdilo, da je z mojo glavo vse vredu ... hehehe ... to sem rabila ... hahahha ... tako sem preostale dneve izkoristila za počitek v apartmaju ... branje knjig in uživanju brez hrupa in dretja in vpitja mojih "sodružincev" ... tako so bili zadovoljni oni, ker so lahko smučali po vseh silnih strminah in tako sem bila zadovoljna jaz, ker mi ni bilo treba delat zavojev, ki jih ne obvladam najbolje ...
Še nekaj utrinkov , ki so jih zame iz vrha gore prinesli moji sodružinci, ko sem jaz štela črke v moji knjigi ...
In glavno in najbolj pomembno, kar je bilo vredno vsega denarja je bil zagotovo vsakodnevni večerni sprevod, ki se je odvijal pod našim balkonom ... lahko si mislite kako je igralo srce v prsih mojih junakov ... ;o)
Samo, da s tvojo glavo ni nič narobe.Pa si vprašala za drugo mnenje?:):):):)Vidim, da ste uživali in prav privoščim vam!!!!!!
OdgovoriIzbrišiSama sem zaključila svojo smučarsko kariero s starimi ravnimi smučkami. Nikoli si nisem nabavila nove opreme, pa po pravici me sploh ne vleče več. Vsekakor bi pa šla v kakšno kočo in med tako lepo pokrajino, kot je obkrožala tebe. Verjamem, da si res uživala in si imela totalen odklop od ponorelega sveta. In še potrdilo, da si normalna si dobila, ha ha. Ta zgodba pa je dobra. In super, da se je vse OK izteklo.
OdgovoriIzbrišiKako lepo je pogledat zasneženo,s soncem obsijano pokrajino,ko drugače vidiš samo meglo:((.Verjamem da ste uživali,tistti na smučenju in ti v brezdelju s knjigo v roki.Krasno,da ste si napolnili baterije v tako lepi pokrajini.
OdgovoriIzbriši:)))))))) samo, da si dobila potrdilo :))))))
OdgovoriIzbrišiNazadnje, ko sem jaz stala na smučkah, sem objemala telegraf štango. Ne bom pozabila :))) pa še dobro, da mi ni bilo nič :)))
Mi pa Alenka že vso zimo teži, da bi morala tudi jaz na smuče, ker je baje treba Matevža že dar v smučarsko šolo ... sam ... jaz nisem za na smuči :)))))