Zgodba o štampiljki 6


Današnja zgodbica ne bo nič posebnega, saj v tej pasji vročini človek komaj živi ...


Pa bom vseeno povedala nekaj besed o štampijkah, ki sta za mene spet nekaj posebnega ... predvsem zaradi tega, ker sta drugačni od tistih, ki smo jih vajeni ...


Če se sprehodiš po trgovinah, ki ponujajo štampiljke lahko hitro ugotoviš, da so si štampiljke med seboj zelo podobne ...


Ponavadi je štampiljka v obliki prijazne punčke ... in tu se zadeva zaključi ...


Današnji štampiljki pa sta vsaj zame drugačni ... predstavljata ljubezen med otrokom in psom ... Ker smo od prejšnjega tedna bogatejši za novega družinskega člana ... našo zmešanko bernardinko Eli, bom vseeno napisala eno pasjo zgodbico z resnim koncem in velikim vprašajem ... ;o) ... njene slikce sledijo kdaj drugič ...


Današnja zgodba povezana z našo novo pridobitvijo mogoče nekaterim, ki me brejo tudi ne bo všeč ... ampak žal je moja izkušnja taka in prav nič drugačna in ravno zaradi moje izkušnje se ne čudim, da je zadeva taka kot je ...


Ker sem zdravo kmečko dekle, ki je vse meščanske navade in razvade pustila v mestu in se odločila živeti na človeku prijazen predvsem z naravo povezan način. V takem duhu vzgajam tudi svoje otroke pa četudi bodo med meščani izpadli samo seljaki z enostavno kmečko logiko.
Otroci so si poleg vseh domačih živali, ki se sprehajo po našem dvorišču zaželeli imeti tudi psa, ki ga iz določenih razlogov neko časovno obdobje žal ni bilo pri nas. In sva se z možem odločila, da mogoče kakšnega prijaznega psa rešiva kletke v zavetišču in mu ponudiva življenje na prijaznem podeželju, kjer bo imel na razpolago neomejeno gibanje in druženje z ljudmi kadar si bo zaželel.


In tu se je zgodba zapletla ... in mene ter moža razjezila in razžalostila do konca ... Ko sva si izmed oglasov izbrala psa, ki bi mu bila pripravljena ponuditi topel dom in družbo sem zavrtela številko, sporočila svojo željo in povedala, da želimo psu ponuditi njegovi naravi primerno bivališče ... takrat pa me je glas na drugi starni prekinil in vprašal, če imamo ograjen vrt in za psa pripravljen pesjak ... Takrat pa me je stvar zelo razjezila ... ne dovolim si, da me bo nekdo iz mesta učil o pravilni oskrbi psa in primernem načinu urejanja bivališča zanj ... in glas mi je rekel, če nimate urejeno tako, potem psa ne morete dobiti ... ampak pazite zdaj to ... v isti sapi mi reče ... Lahko ga pa posvojite za mesečno plačilo ... Ja itak sm si mislila sama pri sebi ... le zakaj že ... Halo??????

Na ves glas upijejo kako zavetišča pokajo po šivih ... kako potrebujejo denar za uboščke ... po drugi strani pa naletiš na take pogoje, ki niso dobri ne za psa, ne za nove lastnike, ne za zavetišče, ne za državo ... In potem se sprašujemo zakaj zavetišča pokajo po šivih in bodo še pokala po šivih, ker morajo pokat po šivih ... ker če bi bili pogoji za pridobitev psa iz zavetišča drugačni ... potem bi bilo verjetno vse drugače ... ampak nočejo, da je drugače ... ker potem bi bilo za njih drugače ...


Našo Eli smo dobili od dekleta, ki ji je ogromen pes zrasel čez glavo ... imela ga je v stanovanju ... ko smo jo prvo noč imeli v stanovanju je kar butala iz nje presežna energija ... lahko si predstavljate, da smo imeli naslednje jutro razdejanje po celem stanovnaju ... ampak naslednja noč je bila čisto nekaj drugega ... psička se je cel dan igrala na vrtu z otroci ... ko jih ni bilo blizu je sama raziskovala okolico ali pa spala v senci mogočnega drevesa ... skratka odpočivala svojo dušo od groze, ki jo jo kot pes z volčjo dušo doživljala deset mesecev v stanovanju ... Danes Eli cel dan brezskrbno, brez ograje okoli vrta in pesjaka, mirno živi svoje pasje življenje. Ker je še mlada in ne želimo, da se ponoči potepa okoli jo čez noč pripnemo za verigo k njeni hišici kjer prespi noč ... in zjutraj je spet svobodna ... Ko bo starejša ji bo zagotovo zadostovala sama hišica brez verige ... Ob večerih ko gledamo TV jo povabimo v stanovanje ... pa je žal ne moremo spraviti notri ... veliko raje leži na stopnišču pred vhodom v hišo pripeta na verigo ...

Pa naj zdaj še kdo reče, da so zavetišča prijazno okolje za pse ... ko se TV kamera sprehodi mimo tistih žalostnih učk, ki te gledajo izza mreže ... se ti res lahko utrne kakšna solza ali dve ... In blokovsko stanovanje, se vam zdi primerno za bivanje kakršnega koli psa? Nošenje psa po trgovini v torbici ... se vam zdi normalno? ... meni ne ... očitno imam čisto preveč kmečke logike in duha povezanega z naravo še vedno v sebi ...

Imejte se lepo do naslednjič ... ;o)

Komentarji

  1. Vidim, da še obstajajo ljudje z zdravo kmečko logiko. Meni je veliko bolj naraven pes na verigi, kot pes v ženski torbici. Ne, ne govorim o ubogem psu na verigi, ampak takem, ki ima veliko več kot le stanovanje. Ki ima, verigi navkljub., veliko ljubezni in svobode.

    OdgovoriIzbriši
  2. No to pa je zgodba... Srečen kužek zdaj na svobodi pri vas... In čestitki zelo zelo lepi, topli, prisrčni, štampiljka je namreč krasna, LP:)

    OdgovoriIzbriši
  3. Preslatke su ti čestitke, sve pohvale!

    OdgovoriIzbriši
  4. Čestitki sta super lepi! Fantastično pobarvani!!!
    Zgodba je pa tudi zelo zanimiva!!Veliko veselja z novim članom družine.

    OdgovoriIzbriši
  5. Luštna čestitka s prav posebnim motivom. Uporabni, drugačnim :)
    Tudi mene je groza vseh omejitev, ki jih v zavetiščih postavljajo. Pa me mika, da bi kako živalco posvojila zdaj, ko smo na kmetih (tole je pozitivna nalepka). Mogoče enkrat.
    Verjamem, da je najboljša pot nekje vmes. In vi ste jo prav gotovo našli.
    Zdaj pa samo še kako fotko počakam :) drugač jo kar pogledat pridem :)

    OdgovoriIzbriši
  6. Vidiš, z zapisanim pa se popolnoma strinjam. Moje razmišljanje o sobivanju psa in človeka je zelo podobno, ti pa si ga znala lepo ubesediti. Zagotovo je vaša Eli srečen kuža.In hvala bigu za "kmečko logiko".

    OdgovoriIzbriši
  7. Ponovno dve zelo dobro izbrani štampiljki.
    Nimam živali, vendar se povsem strinjam s teboj.

    Škoda, sedaj bom verjetno zamudila nadaljevanje zaradi dopusta. Pridem pokukati septembra :). Lp

    OdgovoriIzbriši
  8. Luštne so tele tvoje serije s štampiljkamin in tale je prav posebno corti :-))

    OdgovoriIzbriši
  9. Prvič vidim ta dva motiva in ..... čudovita sta.
    Tako zelo močno prepletena s tvojim pripovednim delom objave.
    Ker sem tudi sama imela dve zelo grenki izkušnji z zavetišči, vem o čem govoriš. In čeprav sem sama odrasla kot mestno dekle in v mestu živela 21 let, je hvala bogu tudi v meni dovolj kmečke pameti, da so mi tvoja razmišljanja tako blizu, kot bi bila moja lastna.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar