Potepanje za dva 2012 - 1.del

Plan, ki sva ga z možem imela zadnji teden junija se je iz različnih vzrokov podrl ... tisti tam gor že ve zakaj ;o) ... kljub vsemu se nisem pustila motit in sem tisti teden splanirala nekoliko drugače ... en dan smo porabili za družinski izlet ... ostali dnevi so pa tudi čisto prehitro minilil ... se niti ne spomnim kaj vse sem počela ... Ni bilo nekega posebnega razočarnja zaradi podrtih planov, ker sem vedla, da se po enem tednu službe ponovno vračam na ta dolgi 14dnevni dopust ;o) ...

In tako sem nekoliko popravila potek poti, ki sem jo začrtala za dvo ali tridnevni izlet v dvoje ... Ponavadi sem v zasebnem življenju zelo neorganizirana (nisem suženj svojega življenja in časa ;o) ... no ja, ko je potrebno v službi si znam zadevo splanirat v nulo ... v življenju pa si zaradi adrenaliske krvi vedno pustim tudi kar veliko maneverskega prostora za neplanirane zadevšne ;o) ... ponavadi se takšni trenutki izkažejo za najboljše ... naj najprej povem, da je bilo to najino prvo tesorte potepanje ... ko sva se začela o poti pogovarjat ... sem se po tihem pripravila tudi na nepredvidljivo situacijo ... saj vem, da se sliši trapasto ... ampak kupila sem za vsak slučaj rollup v merah, ki ustrezajo prostoru v avtu (če seveda podreva zadnje sedeže), če se bi nama pripetilo, da bi kakorkoli kje iz kakršnega koli razloga obtičala in potem bi pač brez težav lahko prenočila tudi v avtu pa naj se sliši komurkoli še tako trapasto ... zagotovo bi bilo tovrstno spanje veliko bolj udobno kot na ležečem položaju sprednjega sedeža ;o) ... ali v šotoru (če pada dež zna bit tudi zoprno, pomoje ;o))

In tako sva v ponedeljek zjutraj spakirala par stvari (bodite prepričani, da ni bilo boh ve kaj) ... ;o) ... in odrinila ... aha pozabila sem povedat, da je imel mož glede spanja v glavi, da bova kar tam na licu mesta poiskala prenočišče ... jaz pa kot ene sorte ziherašica kljub rollup-u v prtljažniku nisem želela tvegat, da me bo že na prvem izletu čudno gledal če ne najdeva prenočišča, ali pa, da me bo tisti, ki ga bom našla za prenočevanje poiskušal opehariti, ker se mi še sanjalo ni kako ves ta biznis poteka ... in sem iz zgornjih razlogov vseeno na strani booking rezervirala sobo za dva z zajtrkom, pa tudi cena se mi ni zdela pretirana ... torej okoli 8ih zjutraj sva odrinila ... po koordinatah spodnjega zemljevida ... ;o)


Aha ... mož je imel v mislih samo obisk, pri slovencih v zimskem času priljubljenega smučarskega središča Nassfield vse ostalo pa je bil prazen prostor, ki sem ga s svojimi idejami brez njegove vednosti zapolnila jaz ;o) ...

Ok zdaj pa lahko začnem ...

Ker na svoji poti do cilja vedno rada vidim tudi očem nevidne stvari ... se vedno tudi pri tovrstnem pohajkovanju odločam za ne preveč obljudene poti ... in tokratna izbira je bila kar se tega tiče zelo dobra in me ni razočarala ...

Preko Kranjske Gore in mejnega prehoda Rateče sva vstopila v Italijo in se peljalala preko Trbiža ... do ovinka proti jugu Italije v Pontebbi in se napotila v hrib ... Pontebbe so ena taka na prvi pogled umirjena vasica ... ravno pravšnja, da si ustvariš prijeten občutek kaj te čaka v nadaljevanju in ta občutek te ne razočara ... pot je bila res kot pot na prelaz ... zanimiva ... polna skritih zanimivih kotičkov za katere sploh nebi vedela, da obstajajo, če nebi izbrala te smeri ...

Prva zanimivost, ki te pozdravi nekje v prvem delu vzpona je zagotovo most, ki je vreden postanka ... prav tako je zanimiv pogled proti Italiji ... Tudi ime reke je zanimivo ... prva asociacija ob imenu in pogledu na most in šumenje reke je južna Amerika ... ;o) ... ne vem zakaj ...




Nekje na drugi polovici vzpona, vendar še vedno na Italijanski strani naju je pričakalo zanimivo presenečenje, ki smo ga opazili že pri vožnji po dolini Maltal, pa se nam je tam zdel tako neverjeten, da ga nismo imeli čas niti dokumentirati ...

najprej so naju ob cesti brez vsake ograje ... pričakale "prostoživeče krave" ...


Če sem poštena čisto prostoživeče ravno niso, ker predvidevam, da kljub vsemu imajo lastnika, ki pa jih ima neobremenjeno spuščene in jih nima v ujetnišvu tako kot na kmetijah, ki jih poznamo mi ... ;o) ... prav zanima me okus mleka tako srečne krave kot so te ;o) ...

En zavoj višje pa drugo presenečenje ... kot bi se ustavil čas ... res bi ubijala za tako življenje ... za ustavljen čas v teh gorah, ko si sam, tišina in družba nepokvarjenih živali ...


Pravljice je bilo kmalu konec ... kako zanimivo ... ko sva prispela na vrh prelaza in prestoplia mejo se nama je odprl čudovit pogled na avstrijsko pokrajino ... vendar sem kmalo dojela, da sem iz tiste tišine in prvinskosti na Italijanski strani prestopila mejo umetnega raja, ki je ustvarjen kot kovnica denarja predvsem za vzbujanje sreče v nesrečnih ljudeh, ki se sami sebi zdijo srečni v resnici pa so nesrečni ... sem zakomplicirala a, ne? ... ampak večina nas ve o čem govorim ...

Torej ... dostop do raja je seveda brez posebnega napora ... glavno, da imaš denar ... torej za 10€ te jajce tudi v poletnih mesecih odpelje na vrh gore ... in razgledi so res čudoviti ... vendar pa me rahlo na vsakem koraku zmotijo stvari, ki služijo zabavi zdolgočasenih ljudi in nikakor ne sodijo v ta prekrasen svet ... ljudje naj bi v te kraje hodili iskat svoj mir ... pa iščejo vse drugo in se oddaljujeo od bistva ... kako ubogo ...


Tudi tukaj so "prostoživeče krave", ki pa se mi ne zdijo tako srečne kot tiste na prejšnjih slikah ... zdijo se mi skomercializirane ... a zakaj? ... kaj jih loči od prejšnjih krav? ... vam takoj zaupam svoja opažanja ...



Na parkirišču enega dela smučarskega središča katerega krasijo mogočni hoteli in ogromne stavbe, ki so v zimskem času nabutani s turisti so naju pričakale tri krave ... dve od njih se niso dale motit in so ležale na soncu in prežvekovale ... eni od njih pa se je videlo, da je navajena ljudi in prav čaka obiskovalce ... ker smo tudi mi doma iz kmetije nam je obnašanje krav znano ... in ta krava moram priznati, da se je tudi meni zdela čudna ... ponavadi se krava, ki je srečna v svoji koži pusti pobožat ... ta pa se ti je sama približala in ko si jo hotel pobožat te je čudno začela odrivat z glavo ... kot bi ti želela povedat ... dost vas imam ... nehajte nas nadelgovat in hodit gledat kot, da smo tu na razstavi ... kar zasmilila se mi je po eni strani, ko sem se glede na njen odziv zavedla njenega poslanstva ... tako kot pokrajina in vzdušje na oni strani so tudi krave bile drugačne ... ;o) ... ojeje celo dizertacijo sem napisala ... grem naprej ... Tole je ta krava o kateri govori zapis ... tako simpatična ... pa tako nepredvidljiva ...


Iz Nassfileda sva nadaljevala pot proti manjšemu kraju Hermagor kjer si je mož želel ogledati neko čebelarsko trgovino ... potem pa sva se glede na mapo, ki sva jo imela s seboj odločila, da greva preko Lienza do Kitzbuhla ... Tu pa se je začela najina usmerjevalka glasno kregati z menoj in protestirati ... na vsak način naju je hotela peljati po drugi poti kot sem jo jaz imela v mislih glede na papirnato karto ... najprej sem pomislila, da sem vnesla napačno ime kraja kamor bi rada prišla ali pa sem ji vnesla kakšne druge nelogične podatke s katerimi se ni želela ukvarjat ... mož je bil že kar malo živčen, ker je imel ob sebi dve babi, ki se prepirata katera ima bolj prav ... no ja kakorkoli obveljala je spet moja ... in tako sva nadaljevala ... po gorski cesti do Lienza ...


in nadaljevala po Felbertauernstraße


do Kitzbuehla ... Malce pred znanim smučarskim središčem pa zastoj ... Kaj pa zdaj? ... ne veš kako dolg je zastoj, ker četudi imaš radio nemško bore malo razumeš ... usmerjevelka je pa že bolj v letih in ne vem, če ima tako funkcijo, ki bi opozarjala na prometne zamaške ... kakorkoli ... usmerjevalka je imela celo pot težave z usmerjanjem, ker ji je na trenutke ponagajal signal in je vseskozi preračunavala ... in potem sem se v zamašku odolčila, da ji dam koordinate za kraj prenočišča ... in ta smotka vsa zmedena je preračunala, da prispeva na cilj ob polnoči ... aaaaaaaaaaaaaaaa ... v moji glavi pa panika ... namenoma sem se odločila za prenočišče, kjer lahko prideš do 23ih ravno iz razloga, ker ne veš kaj se ti lahko zgodi na poti ... ona pa meni ob polnoči ... pomirilo me je dejstvo, da imam za vsak primer v prtljažniku rollup, ki me bo rešil ... hehheh ...

Hitreje kot sva pričakovala sva bila mimo zamaška, ki je nastal kot posledica pospravljanja ožganega tovornjaka, ki se je vnel zaradi pregretih zavor ... pot sva tako nadaljevala skozi Kitzbuhl, ki ni nič posebnega, če sem poštena ...


Ko sva se odpravila na potep sva se dogovorila, da se kolikor se najbolj da izogibava avtocestam tipa kot so Slovenske ... sicer te hitro, vendar pa praznega pripeljejo na cilj ... po zapletu z usmerjevalko pa sem morala hitro spremeniti svoje mnenje saj sem dobila občutek, da zamujava in kar naenkrat se nam je začelo muditi do prenočišča ... usmerjevalka je začela uporabljati čudne izraze kot so: "Zavijte proti severovzhodu, zavijte na sever ... " ... Ja pa dobr rožica, a ti misliš, da to meni kaj pove glede na to, da še doma ne vem kje je kakšna stran neba ... ne pa sredi Avstrije čisto izgubljena ... Odločno sem jo izklopila in se glede na papirnato karto odločila, da se na najbližjem priključku vklopiva na avtocesto za Innsbruck in nadaljujeva v smeri prenočišča ... ta čas sva imela usmerjevalko izklopljeno ... in pri Worglu kjer sva se glede na papirnato karto želela priklučiti na avtocesto naju čaka drugo presenečenje ... priključek zaradi del zaprt ... aaaaaaaaaaaa ... ok ... držala sva se ostalih avtomobilov, in označb, ki so označevali obvoz ... ampak smo se kar vozili in bolj ko smo se vozili bolj sem imela občutek, da se peljemo v napačno smer stran od Innsbrucka ... vstavila sva se in ponovno obudila najino usmerjevalko ... po krajšem počitku je spet prišla k sebi ... in ja tudi ona je dokazala, da se peljeva v napačno smer ... ampak potem pa moja logika prižge zeleno luč in mi svetuje naj ostaneva v smeri kjer sva ... in se priključiva avtocesti kot nama svetujejo smerokazi ... očitno se bova avtocesti priklučila nekoliko bolj severno in potem nadaljujeva po avtocesti do Innsbrucka ... narediva kakšen kilometer več, ampak sva rešena ;o) ... usmerjevalka ni nič protestirala ...





Držala sva se smeri, ki jo je predlagala usmerjevalka ... vendar sem jo vseeno z enim očesom nadzorovala z mojo papirnato karto ... in tako sva srečno prečkala nemško mejo in prispela do Garmisch-Partenkirchna ...


Aha verjetno vas zanima koliko je bila ura, ko sva bila v Garmisch-Partenkirchnu ... ja prav vidite 18.30 ... in una butara od usmerjevalke ja naračunala polnoč ... saj verjetno ni bila sama kriva in sem bila večja butara od nje jaz, ker je nisem znala prav naštimat ... kakorkoli ... ob 19ih naju je pripeljala pred najino prenočišče v prikupnem kraju Oberammergau.

Oberammergau je prikupen predvsem pa zanimiv manjši kraj, ki si ga mora vsakdo ogledati, ki se nahaja na tem koncu Nemčije ... zakaj je to mestece tako zanimivo in si zasluži poseben opis v moji današnji objavi ... ja zato, ker je res nekaj posebnega ... Najbolj znan je po igrani predstavi Krsitusovega pasijona, ki ima zelo dolgo zgodovino. Leta 1633 je v tem kraju razsajala kuga in ljudje so se zaobljubili Bogu, da bodo vsakih 10 let pripravili igro Kristusovega pasijona ... in tega pravila se držijo še danes ... zadnjič so pasijon zaigrali leta 2010 ... naslednji bo leta 2020 ... pasijon gledalci lahko spremljajo v enem izmed največjih gledališč v Evropi na prostem, ki lahko sprejeme 4700 gledalcev. Karte za ogled pasiona je zelo težko dobiti.
Druga zanimivost tega kraja pa so zagotovo zelo zanimivo poslikane fasade hiš, ki obiskovalca pozdravijo ob vhodu v kraj in ga spremljajo skozi cel obhod po kraju ... najbolj znane hišne fasade so s freskami o Rdeči kapici, Janku in Metki ... tudi cerkev krasijo zanimive freske ... žal sem do vseh teh podatkov prišla šele naslednje jutro, ko sem v hiši kjer sva spala kupila brušurico o tem kraju ... in sem jo brala na poti do naslednje destinacije ... škoda, če bi imela te podatke prej bi si zagotovo vse podrobno ogledala, ker pa se je zgodilo kot se je imam dober razlog, da kraj še kdaj obiščem ;o) ... kraj je znan tudi po rezbarski šoli in številnih lesenih kipcih in kipih z versko tematiko, ki jih prodajajo v številnih prodajalnah v kraju ... ena izmed njih je bila prav v pritličju hiše v kateri sva spala ... o cenah kipov raje ne bom govorila ... sem si pa obljubila, da ko izpeljem en svoj projekt se ponovno odpravim tja in enemu izmed kipov podarim dom pri meni ...
Zanimivo je tudi naključje po katerem sem pristala v tem kraju ... pa ker že toliko pišem naj omenim še to ... Ko sem pripravlja okvirni načrt poti ... sem se imela namen ustaviti tudi v trgovini, ki bi imela na prodaj kakršno koli blago ... in striček google me je usmeril sem in kako trapasto ... iskala sem prenočišče v bližini tega kraja in mi je pač ponudil dve opciji v Oberammergau. Odločila sem se za slednjo, ki je za razliko od prve ponujala obvezen prihod do 23ih, druga pa do 18ih in to je prevagalo ... cena je bila pa itak podobna ...
Ko sva tako okoli 19ih okoli hiše hodila z listom z rezervacijo pristopi k nama gospa srednjih let in naju nagovori v nemščini, če iščeva prenočišče ... ponudi nama apartma za 20€ po osebi ... cena je res malenkost bolj ugodna od že rezervirane, ampak žal je stvar rezervirana in možnosti odpovedi ni več ... pa saj ni sploh pomemben razgled ... itak se nama gre, da prespiva nekje pod streho ... in zjutraj čim prej odrineva ... Še nekaj slikc najine sobice in hiše kjer sva prespala ... ob naslednji priložnosti pa še preostali del poti ... ;o) ... takole je minil najin prvi dan ...





Tiste, ki ste pazljivo prebrale mojo objavo ste verjetno opasile, da sva v prvem dnevu obiskala štiri države ... ;o)

Imejte se skrajno lepo do naslednjič ... ;o)

Komentarji

  1. O ti moj bog, ti pa si se razpisala :)))))) Mene predvsem veseli, da sta se spokala od doma in šla po svoje. Saj družinski izleti so fajn, ampak tudi taki imajo svojo ceno.
    Hihi, tudi jaz imam ponavadi kake rezervne variante. Pa zemljevide tudi pogledam, čeprav nas ponavadi Tom prav odpelje. Smo pa že imeli nekaj drugega na testiranju, sama štala :) No, zdaj se zabavam z eno tetko na mobiju.
    Se že veselim nadaljevanja :)
    Sta kaj novega izvedela v čebelarski trgovinici? Sva se nekaj menili za medek, pa še nisem uspela. Upam, da me še čaka. In da imaš ti še vedno v planu obisk Lj naslednjo soboto :)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hihihi ja sem se res razpisala za popi... ampak kaj čem če sem tako goflalasta ... saj ve, da se folku ne da brat ... mogoče se pa kdaj le kdo najde in prebere in mogoče njade kakšno koristno informacijo npr. kako ukrotiti neposlužno usmerjevalko ... hahahah ;o)
      Drgač pa za med ne skrbi, bo ... jest upam, da v soboto ne pride nič vmes tako kot danes, ko sem si obljubila obisk cART-ik pa se je vse izjalovilo ... se vidi, da sem preveč načrtovala in imela celo opomnik vnesen v telefon ... ;o)

      Izbriši
  2. Ti se pa samo potepaš! Super in prav je tako. Uživaj v dvoje, ali pa s celo družino. Oboje je lepo!

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar