Kako sledite svojim ciljem?

Že s prejšnjo objavo sem dajala slutiti, da se nekaj v meni dogaja kar moram dati iz sebe ... in ja ... po tistem, ko sem nardila objavo je bilo bolje ... veliko bolje ... še sploh dobro pa je danes, ko sem dojela, da si kljub moji virtualni odsotnosti nekdo vzame čas in prebere teh nekaj vrstic ... zato HVALA Iris in Neja ;o), ker si vzameta čas in napišeta kakšno besedo, ki jo jaz zelo redko :o( ...
Danes je vreme turobno ... ampak v svoji duši se počutim dobro ... zato tudi spirale, ki so toplih barv in pritičejo mojemu današnjemu dnevu ... kako zanimivo ... do tistega, 01.08.2017, sem brez vsakršnega razloga zjutraj vstala s težko nogo iz postelje in se odpravila v službo ... tisti dan se je vse spremenilo ... postalo drugačno ... vsak bi rekel, da sem nora, ker me stvar ni zlomila in potolkla ... toda tisti dan je bil VELIK dan zame, za marsikoga bi bil to najbolj katastrofalen dan življenja ... ampak zame ne ... in to se mi potrjuje vsak dan znova ...
 Vsak dan vstanem iz postelje v pričakovanju novega dne ... Se sprašujete zakaj? ... Ker mi je dano gledati na ta drveči vlak življenja iz čisto drugačne perspektive ... včasih sem se tudi jaz vozila na tem drvečem vlaku in se nisem niti zavedala kam drvim ... nekam kjer ni nobenga jasnega cilja ... Kar nekam ... Šele zdaj vidim kako prazno in polno bede je bilo tisto obdobje mojega življenja ... pehanje za praznimi iluzijami, ki čez noč izpuhtijo v nič ... In danes sem življenju hvaležna za VELIKI POK v mojem malem življenju ... da me je naučilo, da brezciljno drvenje ne prinese sreče ... pač pa samo življenje polno praznih lukenj vakumiranega zraka ...
Zavhaljujem se življenju, da mi je poklonilo najboljšo izkušnjo, ki mi je dala ogromno za mojo dušo in mene samo ... pomagala mi je dojeti kje sem bila in kam sem pravzaprav namenjena ... Čutim res neizmerno hvaležnost za to izkušnjo, ki še kar traja in me mogoče na trenutke odnese v čas drvečega vlaka ... ampak sem se uspela toliko zverzirati, da kakor hitro spoznam, da sem za trenutek podlegla vlaku, hitro na prvi postaji izstopim ... in občutki so res nepopisljivi ...
,
Danes brez kančka slabe vesti gledam ljudi, ki se vozijo v drvečem vlaku in lahko razmišljam o njihovih bednih dnevih preživetih na tem vlaku. Ko mislijo kakšno srečo imajo, da so tam in se niti ne zavedajo kaj se skriva za obrisi, ki jim jih ponuja razgled skozi okno podivjanega vlaka, ko ti ni dano videti pokrajine, ampak samo drveče sence, ki švigajo mimo tebe, ti pa sediš na udobnem sedežu in ti ni dano videti ničesar drugega kot notranjosti vlaka in potnikov, ki sedijo poleg tebe in nemo zrejo v edini prostor, ki ga je dano v tistih trenutkih jasno videti ... vse ostalo so samo drveče sence ... uf, kako prazno je lahko življenje, ko je pred nami še toliko ciljev, ki jih moramo ujeti preden pridemo na zadnji cilj ... Kje pa je Vaš zadnji cilj? Ali že veste kateri je tisti CILJ, ki je dokončen? Ali veste kateremu cilju pravzaprav sledite?

Imejte se skrajno lepo do naslednjič ;o)


Komentarji

  1. Odgovori
    1. Prvo kar mi je dalo misliti je tvoj zapis, tvoje razmišljanje, tvoje videnje sveta z druge strani. A veš, draga Mirjam, da sem se kar nekako poistovetila z zapisanim. Vse premalo se zavedamo, kako gre čas mimo nas v pehanju za nečim, kar ne moremo biti in ne moremo doseči . Skratka, ko se tega zavemo, gre življenje mimo. Hvala za globoke besede in misli in kaj naj rečem glede izdelka - wauuuu in še tisočkrat wauuuuu- moje barve <3 <3 <3 <3

      Izbriši
  2. Življenje v tem norem svetu je točno tako kot si napisala... vsi se ženemo za nekim brezveznim ciljem in hitimo eden mimo drugega brez da bi se ustavili za trenutek in se spomnili da je življenej tudi lepo... Če je pisanje bloga tvoj vnetil ga izkoristi na polno in ja, seveda ne pozabi ustvarajti ker daš s tem košček sebe drugim, vnedar ostaneš cela, še več - bolj polna :). <3. Spirale ti gredo super od rok, tudi ta šal je čudovit pa nisem pristaš rjavih odtenkkov ;)

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar